Dokumentirana zgodovina izvorov družine Tonutti se zace leta 1864. Tega leta se je v skromni družini rodil Luigi Tonutti, najmlajši izmed treh sinov.
V kovaški delavnici Cossutti v Godii se je naucil kovaškega poklica in se nato preselil v Marsure di Sotto, v vasico na bregovih reke “Cividina”, kjer je najel majhno kovaško delavnico v lasti markiza Mangilli, ki je bil iz Savorgnana del Torre.
Tam je zacel s svojo pravo produktivno dejavnostjo kmetijskih orodij , ki jih je prodajal na lokalnih ulicnih trgih po vsej regiji Friuli.
Mojstrski noži za obrezovanje in rezila, ki jih je kalil s svojimi spretnimi rokami so bili zelo priljubljeni in spoštovani. Iz tega razloga in zahvaljujoc njegovi sijajni strokovni spretnosti, je dobil naziv “mojstra rokodelca” in vsem postal znan kot “mojster Vigj”. Porocil se je ter imel pet sinov in dve hceri.
|
|
Ko so sinovi postali polnoletni, so jih poslali v kovaško delavnico sorodnikov v Planisu (Udine), kjer so postali spretni izdelovalci vozov. S trdim delom in strastjo, s sodelovanjem svojih sinov in mnogimi žrtvami, je “mojstru Vigju” od markiza Mangillia uspelo kupiti stari mlin, ki se je nahajal na bregovih reke “Cividina”, v Marsuru di Sotto. Preoblikovali so ga v kovaško delavnico, kjer so bratje Tonutti delali pod modrim vodstvom svojega oceta. V kratkem casu so Tonuttiji postali znani po vsej regiji Friuli.
Vsi so se obracali na njih, kadar so imeli težave, povezane s stroji. Ocetova hiša je postala premajhna in Luigijevi sinovi so se odlocili, da se preselijo v razlicne kraje, vendar vedno ob bregove reke “Cividina”. Guido in Lino sta odšla v Casali Casòn, Pio v Marsure di Povoletto in Angelo v Siacco. Umberto, Luigi in Ginov oce, so se naselili v Remanzacco pri Battiferru di Sotto.
Umberto in njegovi sinovi so dolgo casa nadaljevali s svojim delom. Leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne, je Gino Tonutti zacel s z izdelavo kmetijskih strojev, ki je segala od plugov do kmetijskih vozov, vozov s sodi za prevoz odplak in prvih strojev za obdelavo kmetijskih izdelkov (mlinov, naprav za siliranje, itd.).
Leta 1965 so posel preselili v novo tovarno, nedalec stran od stare kovaške delavnice. Tako se je rokodelska doba koncala in pricela se je industrijska.
Leta 1972, z vpeljavo Carla, Ginovega sina in trenutnega glavnega direktorja skupine, v podjetje, je podjetje spremenilo svojo prodajno politiko v smer izvoza. Vec kot 97% proizvodnje tovarne Remanzacco se izvaža v 38 razlicnih držav.
|
OD LEVE PROTI DESNI GIANMARIA TONUTTI, EMANUELA ZANIN TONUTTI (CARLOVA ŽENA) ELSA TOMAT TONUTTI, GINO TONUTTI, FULVIO TONUTTI, CARLO TONUTTI |
Skupino Tonutti sestavljajo 4 tovarne (Remanzacco – Rivignano – Reggio Emilia), ki zaposlujejo približno 200 ljudi.
Skupina ima glavno upravo, ki se nahaja v Remanzaccu (Italija), poleg tega pa ima še sledece objekte: skladišce v Reggio Emilii, podružnico v Memfisu (ZDA) in filijalo v Singapurju.
Leta 1997 je prav tako pricela, na podlagi skupnega vlaganja, z izdelavo kmetijskih strojev v Permu (Russia), kar jo je usposobilo kot prvo italijansko podjetje na podrocju poljedelskih strojev, za zacetek izdelave teh strojev v Rusiji, za trg nekdanje Ruske republike.
|
|
